Umetnost tetoviranja
Umetnost tetoviranja je med ljudmi prisotna že dolga stoletja. Tetoviranje je način izražanja. V nekaterih kulturah so bile tetovaže simbol prestiža, družbenega položaja ter simbol pripadnosti neki družbeni skupini, ki pa ni bila vedno najbolje sprejeta, saj so se poleg aristokracije tetovirali tudi kriminalci, zaporniki in poklicne prodajalke ljubezni. Časi se spreminjajo in tetovaže postajajo zgolj modni dodatek, pa vendarle je tetoviranje od nekdaj bilo in do neke mere še vedno je sveta in spoštovana umetnost, ki pa jo tisti bolj konzervativni gledajo nekoliko postrani.

Beseda tetovaža (angleško tattoo), ki v sodobnem pomenu dejansko pomeni sliko, ki jo ustvarimo s preluknjanjem kože in črnilom, izhaja iz tahitske besede »tatau« in pomeni »zaznamovati nekaj«. 

Moč, aroganca, prestiž, originalnost ali umetnost – vse te elemente predstavlja trajna poslikava telesa oziroma tetovaža. Umetnost tetoviranja so poznali že v starem Egiptu, saj so arheologi našli mumije Egipčanov, ki so živeli 2000 let pred našim štetjem, na sebi pa so imeli tetovaže. Ženske v starem Egiptu so nosile tetovaže, ki so upodabljale boga plodnosti, egipčanski faraoni pa so kot znak pripadnosti aristokratski smetani nosili uhane v popku. Umetnost tetoviranja naj bi se iz starega Egipta preko trgovskih poti prenesla na Vzhod in Sever.

Borneo
Borneo je eden redkih krajev na svetu kjer tetoviranje izvajajo še na tradicionalne načine, saj je bilo mnogo plemen, ki živijo na otoku, skrito pred vplivi preostalega, civiliziranega sveta. V nekaterih plemenih na Borneu imajo vojščaki za vsako vzeto življenje na rokah tetovaže. Tetovaža je znak spoštovanja in visokega družbenega položaja. Ženske na Borneu pa imajo na dlaneh, rokah, nogah in stopalih bolj delikatne, nežne tetovaže, ki se jih smatra za čudovit dodatek. Njihove tetovaže prikazujejo veščine v katerih blestijo, kot naprimer ples ali petje.

Japonska
V starodavni Japonski so imele tetovaže, ali po japonsko »irezumi« oziroma »horimono«, religiozen pomen in so nazorno kazale na družben položaj določenega posameznika. V 7. stoletju je prišlo do preobrata, saj je takratna aristokracija tetoviranje smatrala za barbarsko dejavnost zato je število ljudi, ki so se odločali za tetovaže, naglo zmanjšalo. Kmalu zatem so na Japonskem začeli tetovirati izključno kriminalce, da so bili vidno stigmatizirani. Kriminalce so tetovirali po obrazu, tetovaža pa je jasno kazala, kakšne vrste zločin je tetovirani storil in kje. Kriminalce so na ta način izobčili iz družbe.

V 15. stoletju pa so skupaj z razcvetom t.i. »ukiyoe« ali slik plavajočega sveta,  ponovno postale izredno priljubljene tudi tetovaže, predvsem med nižjim slojem prebivalstva, med delavci, prostitutkami in igralci. Tetovaže so prekrivale večino njihovega telesa, predvsem hrbet, vendar pa nikoli rok in obraza, oziroma brez obleke vidnih delov telesa, saj je bil to še vedno znak kriminalcev. Tovrstne tetovaže so mojstri tetoviranja izdelovali tudi po več let in s tem zaslužili ogromno denarja. Tetovaže so imele velik ideološki pomen, saj so vključevale slike starodavnih japonskih junakov, samuraje, zmaje, gejše in ostale simbole, ki so globoko zakoreninjeni v bogati japonski tradiciji in zgodovini. Za kurtizane, ljubice pomembnih mož, pa je bilo značilno, da so si imena svojih ljubimcev dale vtetovirati na spodnjo stran roke, skoraj pod pazduho. Tovrstne tetovaže so znane tudi pod imenom »irebokuro«. Šele leta 1948 pa je tetoviranje na Japonskem postalo legalno, predvsem zaradi velikega števila tam še prisotnih ameriških vojakov, ki so želeli tetovaže za spomin na preživelo vojno.

Polinezija
Tetoviranje v Polineziji je bila obredna, umetniška in izredno priljubljena dejavnost vse do prihoda krščanskih misijonarjev, ki so tetoviranje prepovedali, saj so tovrstno dejavnost smatrali za greh. Polinezijske tetovaže so bile visoko cenjene in so veljale za obliko prefinjene umetnosti. Geometrični dizajni, ki so prehajali eden v drugega in simbolizirali dogodke v posameznikovem življenju, so nastajali dolga leta, vse dokler niso določeni osebi popolnoma prekrile telo. V svoji zapletenosti in lepoti so po mnenju mnogih strokovnjakov polinezijske tetovaže lahko kosajo s največjimi umetniškimi dosežki modernega sveta.

Samoa
Prvi zahodnjaki, ki so stopili na Samoo so bili Nizozemci. Ko so iz svojih ladij opazovali domorodce so bili prepričani, da domačini nosijo tesne kratke hlače za katere se je kasneje izkazalo, da so bile le velike tetovaže. Tetovaže iz Samoe, katerih pogosti elementi so kanu (simbol družine), drobne linije (simbol prednikov) in temne lise (simbol oceana) so znane tudi pod imenom »pe'a«, običajno pa prekrijejo telo od kolen do pasu. Dečki so dobili prve tetovaže kot znak prehoda iz deškosti v moškost, nekje med 12 in 15 letom starosti. Iniciacija je bila za dečke izredno pomembna stvar, trajala pa je lahko tudi po več tednov. Tudi ženske so imele tetovaže, vendar le na stegnih ali na notranji strani kolen, kjer se nogi pregibata. Njihove tetovaže so se imenovale »malu«, ženska brez tetovaže pa ni bila spoštovana.

Tahiti   
Tetoviranje na Tahitiju je bilo v starih časih pomemben del družbenega življenja, saj so jih imeli tako moški kot ženske. Tetovaže so se delile na dva dela, skupaj pa so predstavljale neko celoto, popolnost. Ene so predstavljale »enata«, kar pomeni posameznikovo življenje, njegove dosežke in družben položaj, druge pa so predstavljale »etua« ali mističen svet prednikov in Bogov.

Tonga
Vse do leta 1838, kmalu po prihodu krščanskih misijonarjev, je bilo tetoviranje pomemben del družbenega življenja prebivalcev Tonge, ki so nosili tetovaže predvsem na rokah ter notranji strani dlani in prstov. Na Tongi so tetovaže smatrali kot nadomestek  za oblačila. Po 1838 letu pa so zaradi krščanskega vpliva tetoviranje prepovedali.

Markeški otoki
Sredi Tihega oceana stoji 12 vulkanskih otočkov. Pred približno 2000 leti so jih kolonizirali Polinezijci, ki so med otočane uvedli tudi tradicijo tetoviranja, ki je kmalu postala pomemben del vsakdana za Markežane. Poglavarji in  bojevniki so imeli nabolj dovršene tetovaže. Pred začetkom tetoviranja so možje morali opraviti poseben obredni ritual v katerem so se morali za sedem dni odpovedati zemeljskim užitkom, vključno z hrano in seksom. Tetovirane pa so bile tudi markeške ženske, ki so imele tetovaže običajno na desni roki.

Nova Zelandija
Tetoviranje je bilo za Maore zelo pomemben obredni ritual. Tetovaža na Novi Zelandiji se imenuje »moko«, proces tetoviranja pa je »ta moka«. Maorski bojevniki so se pred bitko po obrazu običajno namazali z ogljem, s časoma pa so si začeli linije po obrazu tetovirati, da so postale stalne. Vsi razen sužnjev in navadnega prebivalstva so imeli tetovaže. Tetovaže so imeli Maori pretežno po obrazu. Tudi ženske so bile tetovirane vendar pa njihove tetovaže niso bile tako dovršene kot moške. Ženske so si običajno tetovirale ustnice z modro barvo, saj naj bi bilo to izredno privlačno. Prav tako so ženske imele tetovirano brado in morda nekaj linij na licih, nosu in čelu.

Južna Amerika
Tetoviranje je bilo zelo razširjeno med domačini Srednje Amerike, vključno z Maji, Inki in Azteki. Tetovaže so bile običajno simboli njihovih božanstev, medtem ko so imeli domačini v Mehiki po telesu vtetovirane podobe demonov. Ljudje so verjeli, da tetovirane podobe božanstev po smrti človeka vodijo v onostranstvo. Tetovaže pa so imeli tudi bojevniki, saj so s tem kazali na svoje dosežke v bojih in svoj položaj na vojaški lestvici.

Balkan
Tudi stari prebivalci Balkana, Iliri in Tračani so poznali umetnost tetoviranja. Iz ohranjenih starih zapisov o okraševanju telesa strokovnjaki sklepajo, da je bilo tetoviranje že pri antičnih plemenih zelo pogosto in široko razširjeno. Tetovaže naj bi nosili predvsem predstavniki aristokratskega sloja, spet nekateri viri pa navajajo, da so tetovaže nosile ženske, kot znak pripadnosti določeni družini in kot telesni okras.

Znani in njihove tetovaže
Janis Joplin je bila ena prvih znanih osebnosti, ki je nosila tetovažo z motivom zapestnice iz rož. V tistih časih je tetovaža predstavljala simbol upora in drugačnosti, že nekaj desetletij kasneje pa je predstavljala individualnost in lepoto. Najbolj popularne so zagotovo tetovaže Pamele Anderson in lepe Angeline Jolie. Igralki Jenifer Aniston in Lisa Kudrow iz nanizanke Friends (Prijatelji) pa imata tetovaži v obliki srčka in rožic, na bolj intimnih delih telesa. Tetovaže imajo tudi Nicholas Cage, raper Eminem, Robbie Williams, David in Victoria Beckham in mnogi drugi zvezdniki. Iz napak nekaterih zvezdnikov pa se lahko še kaj naučimo, saj je mnogim žal za tetovaže imen svojih ljubic in ljubimcev. Johnny Depp je imel vtetovirano ime ljubimke Winone Ryder, s katero sta imela nekajletno zvezo. Ko sta se zvezdnika razšla mu je bilo za vtetovirano ime tako žal, da si ga je dal prekriti. Tom Arnold se je v srečnih časih z ženo Roseanne odločil, da si na prsi vtetovira nje obraz, na zadnjico pa njeno ljubkovalno ime Rosy. Po ločitvi si je dal tetovažo njenega obraza odstraniti, za njeno ime pa se še vedno ne ve, ali ostaja na njegovi zadnjici ali ne. Monaška princesa Stephanie si je kot dokaz ljubezni do, danes nekdanjega, soproga omislila tetovažo “Daniel za vedno”. Po ločitvi, saj so Daniela zalotili med mečkanjem s striptizeto, je princesa njegovo ime prekrila s tetovažo rože. Tudi Pamela Andreson in Tommy Lee sta si dala na prstanca vtetovirati ljubimčevi imeni kot simbol poročnih prstanov, ki pa sta ju po ločitvi dala prekriti oziroma nekoliko spremeniti tako, da ima Pamela namesto Tommy napis Mommy (mamica), Tommy pa si je dal napis popolnoma prekriti. To niso edini hollywodski spodrsljaji, vendarle pa se lahko že iz zgoraj omenjenih dovolj naučimo, da tetovaža imen, pa naj gre za kogarkoli, ni  ravno pametna poteza. 

Dobro je vedeti
Mojstri tetoviranja uporabljajo posebno električno napravo, ki je v obliki male pištole. Elektrika poganja majhen motorček v njej, ki z veliko hitrostjo zabada eno ali več igel kakšen milimenetr globoko v kožo. Tetovaža je torej sloj črnila pod kožo.
Tatuvator površino kože, ki jo bo kmalu krasila tetovaža najprej obrije, razkuži in nanjo nanese obris slike ter jo neprestano maže s posebno mastjo. Naprava za tetoviranje in njena okolica sta praviloma zaščiteni s posebno folijo, tatuator sam pa nosi sterilne rokavice, ki jih vsakič ko tetoviranje prekine, zamenja. Tatuator najprej vtetovira zunanje linije slike in se šele na koncu loti senčenja in barvanja tetovaže. Med tetoviranjem bo površino kože še dodatno razkužil z alkoholom, na koncu pa bo površino zaščitil z sterilno folijo ter posredoval natančna navodila za nego in celjenje tetovaže.

Tetovaža se praviloma celi nekje od 10 do 14 dni, saj je koža razdražena in povrhnjica poškodovana, podobno kot pri sončnih opeklinah. Tetovaža je zaceljena, ko jo preraste nova povrhnjica. Tetovaža ni več tako blesteča kot je bila, temveč je nekoliko bolj zabrisana.

Ali tetoviranje boli?
Ljudje imamo različen prag bolečine zato je težko objektivno govoriti  o bolečini, ker pa gre za prebadanje kože z iglami zagotovo lahko trdimo, da je nekaj na tem. Tetoviranje bolj boli na predelih kot so gležnji, členki in povsod tam, kjer ni toliko mišične mase, kjer je koža tanjša in občutljivejša. Vendar pa pri tem vprašanju lahko uporabimo zguljeno frazo »za lepoto je vredno potrpeti«.
Profesionalen mojster tetoviranja ne bi nikoli delal tetovaže na človeku za katerega bi zaslutil, da je pod vplivom alkohola ali drugih substanc, saj alkohol ali pa tudi že samo aspirin povzročijo, da je kri bolj redka in tekoča, zakar lahko pride pri tetoviranju do krvavitev, ki se jih težje ustavi. Skratka, tetoviranj alkoholiziranih oseb ali oseb pod vplivom kakršnih koli prepovedanih substanc, ni dovoljeno.

Ali je tetoviranje nevarno?
Če se odpravite k profesionalnemu mojstru tetoviranja nevarnosti ni. Mnogo ljudi se boji, da se pri tetoviranju okužijo z različnimi nalezljivimi boleznimi. Vendar pa to ne drži, vsaj ne v profesionalnem salonu za tetoviranje, saj  pravi mojster vedno uporablja medicinske rokavice za enkratno uporabo, v salonu uporablja avtoklavo (aparat v katerem se pri visoki temperaturi in pri visokem tlaku sterilizirajo medicinski pripomočki) za sterilizacijo igel in vseh pripomočkov, ki se dotikajo kože, s posebno folijo so zaščitene vse površine in predmeti, ki so v neposredni bližini strank, vedno uporabljajo različna razkužila in raztopine, tekočine za sterilizacijo ter se vedno strogo in natančno drži ustreznih zaščitnih postopkov ter procedur.

V razmislek ...
Tetovaža je simbol, ki ga boste verjetno nosili do konca življenja. Temeljito razmislite kakšno tetovažo želite in kje na telesu jo želite. Za pomoč lahko povprašate tudi v tatu studiu samem. Če ste mlajši od 18 let se obvezno pogovorite s starši ali pa se skupaj z njimi oglasite v tatu salonu. Profesionalni mojster tetoviranja vam bo odgovoril na vsa vprašanja, pa naj se zdijo še tako neumna. Vprašajte o nevarnostih, vprašajte o postopku samem, zaščitnih ukrepih, tetovažah ali čemurkoli želite, profesionalni mojster si bo vedno vzel čas za vas in odgovoril na vsa vaša vprašanja.